ACI match race cup
Kako to počnejo veliki
Aci Match Race Cup je eden izmed 13 prvokategornih jadralskih dvobojev, ki se zvrstijo vsako leto. V Splitu je tokrat potekal že 22. po vrsti.
Prireditev je bila zastavljena kar velikopotezno: nagradni sklad 100.000 EUR, ob otvoritvi predstavitev vseh jadralnih ekip, vožnja z zato območje značilnimi barčicami (gajeta), otvoritev s plesno/pevskimi točkami ter ples na morju. Ne gre zanemariti dejstva da je 4 dni nazaj temperatura v povprečju padla za 12 stopinj in da je ceremonija potekala v močni burji. Sta pa zato prigrizek v zavetju in kozarček viskija pogrela goste. Kdo ve kaj nas še čaka. Pokritost dogodka z mediji je neverjetna, na obali pa posnetki in slike tekem, ki so se na morju bile še slabih 5 minut nazaj.
Prvi dan
Burja kar ni in ni popustila, kljub napovedim, da bo dan jadralsko bolj tako-tako. Ekipe so imele kar nekaj težav, da so jadrnice ukrotile, nakar smo brez večjih težav izpeljali 8 letov, vsega skupaj 40 dvobojev. Prisotnih je 11 razsodnikov na 5 čolnih, kar delo močno olajša in pohitri.
Čutiti je kanček več previdnosti pri tekmovalcih, zato so dvoboji potekali z malo rezerve. Vsi upamo, da bodo to sprostili v finalnih tekmah, kjer se pomerijo res najboljši.
Zjutraj smo pri odhodu na polje videli kar nekaj jadralcev, ki so močen veter (20-25 vozlov) izkoristili za trening. Vendar se dogodi tudi to, da en trenutek jadralec na laserju spretno izkorišča valove za glisiranje z vetrom, drug moment pa ga trener vleče proti klubu, ker ima zlomljen jambor.
Veter je zahteval par žrtev tudi pri najboljših: strgano jadro, poškodovana jadrnica, ko se trku kljub vsemu ni bilo moč izogniti, par »štra-orcad« (zdaj vem da se temu reče "broaching") in ena ali dve »štra-pojade« (zdaj vem da se temu reče "chinese-gybe", z nasmeškom na ustih). Za češnjico na vrhu pa še jadralec v vodi ob prihodu skozi cilj. Od veselja vsekakor ne, ker so tekmo za kak meter izgubili.
Zgodila se je ne preveč pogosta stvar, da smo kar v enem »letu« podelili dve črni zastavi še praktično pred štartom.
Ob prihodu v hotel smo najprej opremo pošteno strgali nato pa še oprali, saj se je čez dan na njej na debelo nabralo soli. Neslanih šal vsekakor ni bilo.
Drugi dan
Zjutraj je burja ponehala, tako da smo se nadejali popoldanskega termičnega vetra. Medtem so do nas tekmovalci prihajali po nasvete oz. tolmačenja posameznih situacij, kar nas je vse okupiralo nekaj časa.
Maestral se je prebudil nekaj čez poldan (tipično dalmatinsko :) ), ko smo tudi začeli. Tekmovalci so se zaradi rahlega vetra malo počasneje podajali v dvoboje a smo kljub temu videli nekaj zanimivih potez. Ker je bilo polje postavljeno neposredno pod Sustipanom, so z visokih sten tekme lahko opazovali tudi sprehajalci, ki jih ni bilo malo.
Pod večer je veter pojenjal, zato smo se s polovično opravljenim programom odpravili nazaj v pristan.
Tretji dan
Ni bilo vetra. Sploh. Ne termike ne ničesar, saj je nad celotnim območjem mrtvo koprnela meglica, ki je pregnala vsako misel na veterc.
10 minut je sicer zavel... nek vetrič... po katerem so izpeljali kratko VIP regato, kjer smo sodniki bolj kot ne opazovali dogajanje in navijali. Zatem je bil splošen odpoklic na obalo.
Odsotnost dogajanja so nekateri sodniki izkoristili za polaganje testa za obnovitev statusa, drugi sodniki smo imeli polne roke glave in knjige dela, ker smo uspeli najti situacijo, ki je še nihče ni rešil. Po urah debatiranja in risanja in premikanja modelčkov smo sestavili dopis z opisom situacije, katerega bo zavrgel ali potrdil vrhovni jadralski organ, mednarodna federacija jadralnih zvez - ISAF.
Pozno popoldan je regatni odbor pokazal dobro voljo in željo ter spravil jadrnice na regatno polje, kjer so se uspele premikati brez motorja. Ulovili smo vetrič tik pred temo in uspeli izpeljati en »let«.
Toliko, da lahko rečemo da smo naredili dobro delo, nakar smo se pretransportirali v bližnji Trogir na kratek ogled mesta in odlično večerjo, od debatah in pripovedih o dogodivščinah posameznih prisotnih.
Za jutri je napovedana močna burja, katero je bilo na poti nazaj v Split že moč opaziti. Upamo na najboljše.
Četrti dan...
...se je začel prekleto zgodaj, saj je bilo pod streho potrebno spraviti še preostanek drugega round robina, polfinale in finale. Ob 0900 smo bili že na vodi, burja pa je izpolnila obljube vremenoslovcev. Začeli smo kar s krajšavo jader in brez špinakerjev, ekspeditivno zaključili preostanek letov in po kratkem posvetu popoldne nadaljevali s polfinalom na predhodno izžrebanih jadrnicah.
Burja je malo pešala malo jačala, tako da je bila vožnja s špinakerji lahko precej tvegana ali pa zelo prednostna poteza.
V polfinale so se prebili Sebastien Col, Paolo Cian, Bertrand Pace ter Torvar Mirsky. Cian je nadaljeval v finale brez poraza, Pace pa se je po prvem izgubljenem matchu skoncentriral in Avstralca Mirskyja dvakrat pustil za seboj na ciljni liniji.
Finale je seveda obljubljal napet boj, v katerem je po par preobratih v igrivem vetru povedel Cian ter uplenil obe zmagi. Tako je postal zmoagovalec Cup-a že drugo leto zapored.
Ob zmagi se je po prihodu v cilj po salti z jadrnice okopal v še vedno toplem morju, v zalivu pa nas je pričakala množica domačinov, turistov in predstavikov medijev.
Sledila je še slavnostna podelitev z nastopom zagrebške skupine Soul Fingers, večerja po dolgem dnevu in pot domov.
Wow, še bi!
Komentarji
Dodaj komentar