Na kavo v Piran
Popoldanski relaks
Praznični dnevi ki niso najbolj veselega tipa imajo prijetno lastnost, da pošteno skrajšajo delovni teden. Tokrat sva se z M odločila za bolj mirno in stacionarno varianto, kar pomeni, da sva si zadala premike nič daljše od tega, kolikor jih izpeljeva z bicikli. :)
Ker sva bolj vikend kolesarja sva imela v načrtu tudi dneve za rehabilitacijo sedalnih površin a kot se je izkazalo, je bil strah odveč.
Izhodišče sva imela v Izoli, od koder sva se lenobno okoli poldneva podala na pot. Prvič se nama je pridružil še J. Po stari progi Parenzane smo se namenili v Piran. In ker vsako potovanje potrebuje okviren cilj, smo izbrali popoldansko kavo s pogledom na morje, v enem izmed meni najljubših mest.
Kolesarska pot je dokaj enostavna in urejena, poteka pa iz Izole skozi tunel Šalet (rahel klanec navzgor), mimo Strunjana (dolg spust nato pa ravnica), skozi tunel Valeta (ponovno klanček navzgor), nakar v Portorož pokukaš tik nad Avditorijem. Še mimo skladišč soli, čez Bernardin, pa si v Piranu. Izpeljank je malo morje, zato sva si z M vsak dan privoščila malo drugačno pot in si privoščila odlično kavico.
-
MINI AQUA START
OŠ Livade
- INVISIBLE
- INVISIBLE
- INVISIBLE
- INVISIBLE
- INVISIBLE
-
MINI AQUA
vhod v tunel Šalet
- INVISIBLE
- INVISIBLE
- INVISIBLE
- INVISIBLE
- INVISIBLE
- INVISIBLE
- INVISIBLE
- INVISIBLE
- INVISIBLE
-
MINI AQUA
Strunjan
-
MINI AQUA
vhod v tunel Valeta
-
MINI AQUA
izhod nad Avditorijem
- INVISIBLE
- INVISIBLE
- INVISIBLE
-
MINI AQUA
skladišča soli
- INVISIBLE
-
MINI AQUA
Bernardin
- INVISIBLE
- INVISIBLE
- INVISIBLE
-
MINI AQUA END
kavica :)
Zanimiva pot nazaj je morda čez Piransko cerkev mimo obzidja, po cesti navzdol do Salinere, nato pa do Strunjana. Iz Strunjana pa se lahko v Izolo vrneš kar čez Belvedere ter previdno po cesti do izhodišča.
V nedeljo so v Portoroškem zalivu imele regato jadrnice RC44, ki so za znalce in tudi naključne mimoidoče paša za oči. Vetra ni bilo preveč, zato so se držale bolj skupaj in med množico gliserjev in ostalih spremljevalnih čolnov razkazovale svoj blišč. Ne bodi lena sva z M bicikle priklenila, obrnila dva telefona in po naju je prišla prijateljica U s svojim čolnom, da si karbonske lepote pogledava pobliže.
Vreme nama je bilo naklonjeno, saj sva imela s seboj ravno prav obleke za preobleči in nama ni bilo mraz, ko sva uro in pol spremljala črne lepotice med regato.
Pot nazaj je bila vsak dan krajša, če ne že prekratka, saj v eno smer potrebuješ slabih 45 minut. Vsekakor pa naju "Pot zdravja prijateljstva" naslednjič čaka v celoti.

Komentarji
Dodaj komentar