Priznam, takrat mi ni in ni stekla, zato sem raje o vsebini poslušal, ko mi je pripovedovala prijateljica N. Ki se je pri Zoranu Milivojeviću tudi šolala, saj je strokovnjak na področju transakcijske analize. In takrat mi je bila vsebina blizu, razumljiva, zato mi je bil nekje vedno cilj in želja, da knjigo v miru in v celoti preberem.

Z novo avtocesto si gor tik tak, skozi MS, sredi ničega, bum, trije hoteli. Pa začnimo! No, obratno... točno NIČ je v planu. :)

Prvi dan z zmerno burjo, jadranje kar zanimivo in razmigano. Tekmovalne ekipe so z izjemo treh tujih posadk bolj ali manj enake, vendar se iz leta v leto pozna napredek.

Žal je regatnih dvobojev v neposredni bližini le malo, zato so možnosti za trening dokaj omejene iz zelo zahtevne, če ti tovrstno jadranje ni primarni cilj in okupacija.

Termin sva z J uskladia in rekla, da to narediva ne glede na vreme. Huh. Zarečenega kruha se največ poje, zebe te pa itak v prste. :)

Wish you a healthy, wealthy, successful, nice, peaceful, pleasant and happy 2009!

• Zrihtaj prikolico. Check.
• Model »500« pomeni dolžino 5 metrov, ne »nekaj čez 4«.
• Zrihtaj večjo prikolico. Check.
• Uredi papirje z banke, da so plačila sprovedena. Check.
• Pošlji podatke za izvoz. Osebne in vozilne. Check.
• Vzami dopust. Saj če zgodaj končamo, grem še malo delat. (Ha ha ha! - današnja opomba avtorja) Check.

Ha! Vreme se ni strinjalo, saj smo imeli na razpolago le rahle sapice, dva dni sonca s ščepom brezvetrja. Sam sem dva dni zapored gledal isti par ekip ki nikakor nista mogli speljati dvoboja do konca... Mislim, da smo vsi srečni, da smo zaključili z dogodkom, vedoč, da na vreme se pa res ne da vplivati.

Kaj še pride?

Moja barčica zavita čaka na toplejše pomladanske dni, medtem ko zadnje jadrnice v marini še zračijo jadra pred zimskim počivanjem. Dan je bil krasen, zato smo se odločili za opoldanski sprehod proti zahodu.

Ostale slike se najde na organizatorjevi spletni strani.

Po tričetrt ure boja z vetrom so roke že pošteno bolele in prsti zakrčeno kričali po pavzi. Sunkovit veter je zahteval svoje, zato nimam niti ene fotke dogajanja.

Prireditev je bila zastavljena kar velikopotezno: nagradni sklad 100.000 EUR, ob otvoritvi predstavitev vseh jadralnih ekip, vožnja z zato območje značilnimi barčicami (gajeta), otvoritev s plesno/

Glede na datum in druge obveznosti je bilo časa le za vikend-trening, pa še to po borih 6 vozlih popoldanskega maestrala. V zalivu sta bili še dve jadrnički na treningu, tako da smo imeli malo družbe.

Organizator je priredil Prvenstvo klubskih državnih prvakov v ekipnem tekmovanju (Team race), sledi mu Evropsko prvenstvo v ekipnem tekmovanju, nato pa še Ekipno tekmovanje samo za dekleta.

Nazadnje je bil to pravi kraj za popoldansko lenarjenje, ki je vključevalo:

Udeležilo se ga je 42 jadrnic iz 8 držav. Po koncu so bili vsi navdušeni in se veselili prvenstva, ki bo naslednje leto v Italiji.

Srednje močen veter je jadralcu začetniku vsekakor bolj prijazen, če ste pa slišali kako vriskanje po kanalu navzdol, khm, se opravičujem za hrup!

• preveč vetra
• nevihta z dežjem
• preveč vetra s spremljajočim visokim valom
• presenečenje sredi kanala - tramontana

Sam koncert sem obiskal z visokimi pričakovanji in kjub nekaterim spodrsljajem s strani organizatorja zelo užival.
Koncert se je pričel s standardno zamudo, brez predskupin, a kaj ko je po moji oceni dobra tretjina obiskovalcev bila še v vrsti pred Križankami.

Velik učinek name je imela sama scena, saj so bili svetlobni/

Vsa oprema je bila na svojem mestu, trapez ustrezno naštiman, zabava zagotovljena.
Saj vemo: "Uspeh odriva in uspeh pristanka sta obratno sorazmerna od količine občinstva." :)

www.mustoskiff.com

Se vidimo na morju...

Kljub vsej svoji preprostosti postavitve, majhnega števila nastopajočih (on, bas, še ena kitara in bobnar), je bil učinek velik.

Kar pomeni tudi relaksacijo in hladovino. Voda je imela 18'C, z noči s petka na soboto nas je po močnem vetru še pošteno namakalo, kar pa je le doprineslo svežini, ki vlada v gozdičku. Kjer je seveda dovolj dreves za visečo mrežo. :-D
Žal je dež pregnal ves veter in smo v soboto odpeljali le vzorčno regato s pomočjo par sapic, ki so nas hladile, nas lenobno potiskale proti cilju in nam zbujale upanje, da se še vrnemo na obalo. 16 fireballov ter 10 flying juniorjev je uspešno zaključilo regato, ki je trajala manj kot dve uri. :)

Tri jadrnice, en gumenjak, cel kup entuziastov, fotograf.

Vse uradne novice so dostopne na tej strani.

Lepo je bilo ponovno srečati sodnike iz tujine.

Vreme je bilo popolnoma aprilsko, dalo nam je vetra, dežja tudi ni šparalo.

Slišal že prej, dokler me ni impresionirala tango lekcija v filmu Shall we dance. Od takrat naprej nepogrešljivi. In v živo ravno tako uživancijski, v strogem performance-lack-of-movement-u, ko je ekstra balast popolnoma odstranjen in te znotraj neustavljivo premika v rit-mu.

Obiskalo nas je več kot 250 tekmovalcev, tekmovalne podrobnosti si lahko ogledate na straneh dogodka Izola spring Cup.
Par utrinkov iz zakulisja pa sledi spodaj.

J je sprva le opazoval a ga je že po par sekundah prevzela hitrost dogajanja. Nato je poskusil tudi sam. Še vedno so ga najbolj fascinirali vzleti.

Kolikor mi je bilo povedano, je bilo to že mirnejša situacija, ko se je dalo stati in se je vrnila volja do življenja. Za referenco: barka je dolga 190 metrov, veter je pihal s hitrostjo do 80kn, nagiba je bilo pa do 40 stopinj v vsako stran.

Po dolgem, dolgem, res dolgem času sva si z M vzela čas in šla v najino priljubljeno pizzerijo. V Prulah ob Ljubljanici (pa ne da bi to bila kaka olajševalna ali lepšalna okoliščina) se nahaja Pizzerija Trta. Majhna, rednim gostom domača, meni zelo prijetna.

Jamskega človeka sva si oba ogledala vsaj dvakrat in se obakrat do solz nasmejala, kljub temu, da sva skoraj na pamet vedela, kaj sledi vsakemu prizoru sproti. Včasi si res ne moreš pomagati, spontano bruhneš v smeh.

Ne samo da žalijo inteligenco ampak tudi smisel za humor.

Grobo. Nizkotno. Brezumno.
Sprašujem se, kako hudiča nisem naletel na nobeno negativno kritiko dosedaj?!

In ugotovil sem, da moram še dosti vaditi. Olajševalna okoliščina je bila, da je šlo za ad-hoc odločitev. Ampak črnobelo-rumenozeleno presenečenje mi je popestrilo tiste pol ure.

Poiskala sva travnik blizu Kopra kjer modelarji spuščajo svoja letala in privezala najine žvauce na štrike. Najprej malega, da vidimo koliko je zloben, potem pa še velikega, da vidimo kdo koga bolj obvlada. B-)

Resda sem velik kos otroštva preživel vandrajoč z družino po svetu, a kljub temu si upam reči, da sem z burjo "gor zrasel".
Zame ga ni lepšega vetra. Hladen, močen, preteč, vztrajen, nepredvidljiv. Primorci ga ljubimo. In spoštujemo.

Bilo je tudi pivo. ;)