Švicarsko državno prvenstvo
Jezersko jadranje
Po daljšem zimskem jadralskem "spanju" smo izvedli udarniško in se odločili, da gremo obiskati naše severno zahodne skoraj-sosede. Izvedli smo par treningov na horuk in spakirali barčice.
Jadranje po jezerih je za primorce zmeraj "nekaj novega". Vedno znova me skoraj preseneti dejstvo, da če te zalije val, da ni slanega okusa v ustih in da nisi tako žejen. Ko se vrneš na obalo, se ti zasušena sol ne nabira v uhljih in očesnih kotičkih. :) Plus je, da barke ni potrebno venomer tako divje in natančno spirati s sladko vodo.
Pomanjkanje soli se pozna tudi pri glisiranju, saj je jadrnička dosti bolj "zasidrana" v vodi in se težje dvigne na gladino. Da ne govorim o tem da je težje plavati ko se prevrneš. ;)
Bodensko jezero je veliiiiko za naše standarde, delijo si ga pa tri države.
Pot je bila zmerna in kljub 9 uram vožnje se ni zdela predolga. Marino smo takoj našli, sobe pa tudi. Nismo se naspali a vendar... dopuuuuuuust!
Ko greš počasi na jutranajo kavo, ko sestavljaš barčico, ko ti pihlja čez ušesa, ko počneš to v tišini... je popolnoma vseeno vse ostalo.
Tudi dejstvo, da prvi dan sploh ni bilo vetra. Tudi dejstvo, da so pokali s slepimi naboji v naši neposredni bližini. Tudi dejstvo, da drugi dan ni bilo preveč vetra. Tudi dejstvo da so Švicarji po švicarsko pedantni, mi pa imamo v krvi še vedno dobršen del Balkana in medtem ko oni v neoprenu tečejo okoli 5 minut prezgodaj, mi še vedno počasi srebamo jutranjo kavico.
Smo pa prvi dan aktivno počivali v bližnji senčki in srkali osvežilne napitke. Smo drugi dan počasi plutali po jezeru in se tolažili, da sva najtežja posadka, novinca praktično. :-D
Tretji in četrti dan pa niso varčevali z vetrom, kar je bilo za naju z A kar dobrodošlo. Zadnji dan je nastopilo le 18 posadk od 29. Izkušnja je bila edinstvena, glisiranje na vso moč po dobrih 6 Bft vetra. Utrujena, z delno poškodovanimi jadri, premočena in prepihana (tisti dan je zrak imel le 9 stopinj) a vendar zadovoljna da sva zdržala, sva se vrnila na obalo.
Ni bil "boj za preživetje", bilo je jadranje, ki sva ga večinoma imela pod kontrolo. :)
Na obali nas je pa K razvajala s svojimi kosilci, ki so se več kot prilegla.
Redno nas je prišel pozdraviti tudi pred 40 leti priseljeni Slovenec, gospod Marjan, ki smo ga spoznali ob občudovanju njegove barčice. Med regatami je posnel par fotografij in nam jih prinesel, zato še enkrat hvala!
Čakala nas je še razglasitev rezultatov s podelitvijo, pakiranje in pot nazaj. Zbežali smo zadnji trenutek, saj je ponoči snežilo. :)
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
Več slikic je v galerijah švicarske fireball zveze:
Komentarji
Dodaj komentar